Category: Kariera

Attention economy: kaj vse smo pripravljeni narediti za nekaj sekund pozornosti? 🫠

V marketingu radi rečemo, da je pozornost nova valuta.

In ker je pozornost najredkejša stvar v digitalnem prostoru, se zanjo skorajda bije vojna.

Če sem iskrena: včasih se vprašam, do kam bomo šli.
Na družbenih omrežjih danes vidimo že vse: od izzivov, ki ogrožajo otroke in mlade, do “prankov”, ki temeljijo na poniževanju in nesramnosti.

Ljudje to počnejo zaradi ene same stvari: ogledov, všečkov, pozornosti.

V tem kontekstu je agresivno oglaševanje, kot ga vidimo okoli črnega petka, še najmanj problematična stvar.
Tam se vsaj vsi zavedamo igre. 🪲

Pa je res tako slabo, če nimaš pozornosti?

Včasih imam občutek, da je ravno obratno: največji luksuz danes je, da pozornosti ne rabiš.

Da tvoj izdelek ali storitev, tvoja zgodba ali tvoja vrednost ne temeljijo na nenehnem lovu za viralnostjo.

Da lahko delaš dobro in dosledno, tudi če ne kričiš najglasneje.

Attention economy nas je naučila nekaj pomembnega:
nič ni tako drago kot tisto, kar poskušamo dobiti zastonj.

Prvotno objavljeno na Eva Domijan Linkedin

Večina ljudi več komentira kot ustvarja lastne objave. Kar je čisto normalno: komentarji so krajši, manj formalni in zato “varnejši”.

Jaz delam obratno:
ko pustim komentar, ga takoj skopiram v ChatGPT z navodilom:
“Razširi to v objavo za moj profil.”

To je moj “content hack”, ki doseže tri stvari hkrati:

🪺 1) Iz enega vpogleda dobiš dve vsebini in 2x organski doseg
Komentar na tuji objavi + samostojna objava na tvojem profilu
— komentar ima svoj organski doseg znotraj tuje objave,
— tvoja objava ima svoj organski doseg na tvojem profilu.

🪺 2) Ujameš ideje, ki jih najprej spregledaš
Dogaja se mi ves čas: napišem komentar, kliknem “Comment” in v istem trenutku se mi utrne dodatna ideja. V navodilo ChatGPT-ju dodam še to misel in dobim polno, lepo zaokroženo objavo.

🪺 3) Prihraniš 80 % časa
Namesto brainstormanja nove ideje za objavo preprosto vzameš svoj komentar kot osnovo.

Če na LinkedIn veliko komentirate, a redko objavljate, poskusite to metodo.

Prvotno objavljeno na Eva Domijan Linkedin

Avtomatizacija je postala nekaj med svetim gralom in marketinško mantro. Vlak, na katerega želi vsak skočiti, ker tudi “vsi ostali to delajo”.

Skoraj vsak teden slišim: “Pri nas smo avtomatizirali procese.”

Potem pa pogledaš od blizu in pogosto vidiš eno od dveh resnic:

🖇️ Prva: avtomatizacija podjetju ni prinesla nobene dodane vrednosti. Rezultat je nekje med “meh” in “še slabše kot prej” — dokaz, da je nekatere stvari še vedno treba narediti ročno.

🖇️ Druga: pod avtomatizacijo razumejo to, da nekdo v podjetju občasno vpraša ChatGPT za nasvet. Spoštujem trud, ampak to je uporaba orodja, ne avtomatizacija.

Po drugi strani pa imam srečo, da na tem področju delam tudi z ekipami, ki niso niti najmanj tehnične, pa se avtomatizacije lotijo z odprtostjo in širino. Postavljajo vprašanja, dajejo predloge, razmišljajo ustvarjalno in iščejo načine, kako bi si lahko olajšali delo.

Resnična avtomatizacija je pragmatična, včasih celo dolgočasna. Ampak dela. In ko dela, se pozna: manj napora, manj napak, več časa za aktivnosti, ki dejansko premikajo posel naprej.

Če povzamem:
Avtomatizacija je več kot “buzzword” iz prezentacije za vodstvo. In presenetljivo pogosto jo najbolje posvojijo ravno tisti, od katerih tega ne bi pričakovali.

Prvotno objavljeno na Eva Domijan Linkedin

🥧 “Google me je vprašal, ali želim recept za zahvalni dan.
Odgovor: ne, hvala, rada bi jedla hrano, ne AI slop.”

Bloomberg je objavil zgodbo, ki je pravi triler za vse, ki ustvarjamo spletne vsebine.

Zahvalni dan (Thanksgiving) je v ZDA praznik konec novembra, ko se splet dobesedno utopi v receptih za purana, nadev, pite in vso “comfort” hrano. Za food blogerje je to največji praznik v letu. Nekaj med božičem in črnim petkom, ampak za recepte.

In ravno letos so food blogerji doživeli največji “plot twist” v karieri:
🦃 AI Overviews jim prepisujejo recepte, jih lepijo med seboj, včasih pa jih tudi skurijo (dobesedno: majhna božična torta bi se po AI receptu pekla 3-4 ure 🤦‍♀️).
🦃 Obisk preko Googla je mnogim food blogerjem padel za 30–80 %.
🦃 AI generira Frankenstein recepte, ki temeljijo na njihovem delu.
🦃 Google pa izjavi, da so Overviews “a helpful starting point”.
Sure, Jan.

To je eden prvih res velikih trenutkov, ko vidiš, kaj v praksi pomeni, da AI odgovori namesto vsebine, ki jo je ustvaril človek.

Zdaj je pravi čas, da se vsak ustvarjalec (in vsako podjetje) vpraša:
Kaj je tisto, česar AI pri vašem delu ne more nadomestiti?

In kako to postaviti v ospredje, preden nek AI povzetek zakoplje vašo vsebino tri metre pod SERP.

Vir novice: https://searchengineland.com/google-ai-slop-thanksgiving-food-bloggers-465200

Prvotno objavljeno na Eva Domijan Linkedin

Priznam, pri “stalkanju” LinkedIn profilov sem bila vedno zadržana, ker drugi lahko vidijo, kdo si je ogledal njihov profil.

🕵️ Ampak Mančina objava me je spodbudila, da sem po dolgem času preverila svoje nastavitve … in ugotovila, da sem že ves čas v Private Mode. Kakšno olajšanje! 😌

Torej: od zdaj naprej noben profil ni več varen pred mano. 🤪

Če pa vi kdaj obiščete moj profil: brez skrbi, popolnoma varni ste. Jaz vaših imen tako ali tako ne vidim, ker je nastavitev dvosmerna.

Če želite preveriti, kako imate nastavljeno vi (anonimno ali ne), samo kliknite:
Me → Settings & Privacy → Visibility → Profile viewing options.

Moja generacija rada overthinka te stvari, ampak iskreno? Malo anonimnosti včasih prav paše.

Prvotno objavljeno na Eva Domijan Linkedin