Category: Osebno

Včasih je bilo poletje. Bila sva otroka. Nisem prepričana, ali smo res imeli več prostega časa ali smo ga preprosto znali drugače doživljati. Spontano kosilo na terasi v centru Ljubljane ni zahtevalo dogovarjanja. Mama je rekla: “Bi šli nekaj pojest?” In smo šli. Brez rezervacije, brez načrta.  Vsakič sem naročila morske špagete. Igor pa poleg… Continue reading Kosilo brez rezervacije

Moje junijsko potovanje v London sta zaznamovala udobje in ležernost, presenetljiva kontrasta kaosu, ki sem ga vajena od tega mesta. Če me je lani potrlo, da mi je London dokončno spolzel med prsti, sem se tokrat ponovno počutila domače: kot del celote, ne kot opazovalka na robu dogajanja. Izkazalo se je, da je imel moj novembrski… Continue reading Anglophilia

Mir sem našla v jutranji skodelici matcha latteja. Kupila sem si penilnik mleka in občutek je, kot da sem si kupila novo življenje. Peneče, toplo, mehko. Prvi požirek je tišina. Ni nujno, da dan potem sledi temu miru, ampak za trenutek ga imam. Mir mi je, paradoksalno, prineslo tudi spoznanje, da mora moje življenje postati… Continue reading Mir z robovi

Minilo je leto od moje prve objave na blogu Meglice in morje. Ob začetku pisanja sem imela v glavi, da je to projekt za eno leto. Tega nisem oznanila in še dobro, ker bi morala požreti besedo. Po 52 objavah imam občutek, da sem se šele dobro ogrela.  Prijatelji in znanci, ki ne berejo Meglic, pogosto… Continue reading 52 tednov

V svetu, kjer se zdi, da mora vsak trenutek imeti produkt, rezultat, smisel ali vsaj zgodbo, postane praznina zastrašujoča. Ta občutek, da moramo nekaj početi, ni prišel od nikoder. Vzgojili so nas, da cenimo delavnost bolj kot prisotnost. Sodobna tehnologija nam daje orodja, s katerimi lahko delamo, ustvarjamo in se primerjamo z drugimi — ves čas,… Continue reading Dolgčas