Category: Osebno

Sedim za računalnikom, na balkonu žge sonce. Iz hodnika se širi vonj sivke, ki mi jo je mama prinesla z morja. Ravno pravšnji trenutek, da odprem spominski predalnik in pobrskam po enem od svojih najljubših mest, ki se mi to poletje neprenehoma vriva v misli. Antwerp, Belgija. Ob poletnem vonju in lenobnem ritmu dneva me preplavi spomin… Continue reading Antwerp

V mojem stanovanju je tiho. To ni vedno tista prijetna, izbrana tišina, ki si jo človek ustvari sam. To je tišina, ki ostane, ko ne slišim njegovih tačk po hodniku. Naš pes je star deset let. Ostal je pri starših, ko sem se odselila. To je njegov dom, tam se počuti dobro. Živim le nekaj… Continue reading Pes

Obstajajo ljudje, ki ne vstopajo v prostor, ampak se pojavijo. Ne z glasnostjo, temveč z zgoščeno prisotnostjo. Njihov vpliv ni v tem, koliko govorijo, temveč kako dolgo traja tišina, ko končajo. Za nekatere je moč eksplozija. Za druge je natančno usmerjen tok, kot veter, ki premakne vse, ne da bi dvignil prah. So ljudje, ki delujejo… Continue reading Nevihta v svilenih rokavicah

Ne hodim na morje. Ne maram sonca, zagorele polti in kokosovega vonja kreme z zaščitnim faktorjem. Ne maram plaž in golih ljudi, rdečih od opeklin. Ne maram zastojev, ki jih sproži velika poletna selitev srednjeevropskih narodov.  Odrasla sem v počitniški razglednici. A to ni bil oddih, temveč vsakdanjik, prestavljen v državo, ki nas še danes… Continue reading Poletje brez razglednice

Branje je zame od otroštva predstavljalo nekaj svetega. Vsak teden sem prebrala vsaj eno knjigo. Po podatkih raziskave Knjiga in bralci za leto 2024 povprečen Slovenec prebere manj kot pet knjig na leto. Pet! To število zlahka presežem v nekaj tednih.  A kljub ljubezni do knjig sem se odločila za preklic vseh rezervacij v knjižnici.  Opazila sem,… Continue reading Odložila sem knjigo