Category: Osebno

Dolgo sem imela strogo mnenje o sanjah. Ne o tistih ponoči, ampak o sanjah, ki te zadenejo sredi dneva in se jih ne moreš otresti. Zdelo se mi je, da nima smisla govoriti o njih, če hkrati ne delaš korakov, da bi postale resničnost. Morda je na to vplival sodoben diskurz o osebnem razvoju, v… Continue reading Sanje so signal, da del tebe še ni živel

Januar je mesec novoletnih zaobljub, seznamov in tihega pregovarjanja s samim sabo. Mesec pogodb, ki jih pišemo v mislih: vstajala bom prej, jedla bom bolj zdravo, manj bom scrollala po telefonu, bolj bom živela “prisotno”, karkoli to že pomeni v svetu, kjer vsak ekran utripa kot svetilnik. In potem pride tretji teden januarja.Ali pa drugi.… Continue reading Delamo, kar zmoremo

Moje leto 2025 se zaključuje z utrujenostjo, ki se je nabrala skozi mesece in se ob koncu nenadoma zrušila name. Po decembrskem potovanju me je čakalo toliko osebnih in službenih opravkov, da sem imela občutek, kot da življenje zahteva poravnavo vseh odprtih računov hkrati. V službi nismo izpregli do zadnjega trenutka, ampak smo še tik pred božičem… Continue reading Beta verzija življenja

Tudi letos je prišlo na vrsto tradicionalno decembrsko potovanje v Pariz in London. Zamišljam si ga kot ritual: praznične lučke v mrazu, za katerega sem bila tokrat prvič dovolj toplo oblečena; dolgi sprehodi po bulvarjih, romanje v muzeje in galerije.  Občutek, da se leto zaključi z nečim lepim, četudi hitrim in gužvastim. Svetloba, ki vsakega… Continue reading Pariz, Eurostar, London

Nekaj je bilo včasih lepšega v tem, da sem lahko posvetila celo popoldne prijetnemu opravilu: knjigi, filmu, pogovoru, sprehodu. Danes je to skoraj subverzivno dejanje. Vsaka daljša aktivnost zahteva vnaprejšnje načrtovanje in igranje tetrisa z vnosi na koledarju.  Pred kratkim me je presenetilo, kako nenavadno ambiciozen se mi je zazdel preprost obisk gledališča, ki sem… Continue reading Kdo ima pet ur časa?