🥦 Spet kroži viralni graf “pisarna vs. delo na daljavo”.
Ja, zabaven je. Ker je v njem seveda nekaj resnice.
Ampak ta debata ima eno hibo:
zakaj se še vedno pogovarjamo, kot da obstajata samo dve religiji: Office in Remote? 😅
Pri nas v Enaa trgovina več kot 60 % ekipe večino časa dela na daljavo. Začelo se je v pandemiji, potem pa je ostalo, ker v praksi deluje. (Za mnoge.)
Seveda pa sodelavci v skladišču in na osebnem prevzemu delajo na lokaciji, ker teleportacije še nimamo. 🛸
Že na začetku remote dela smo opazili nekaj zanimivega: nekateri sodelavci so postali manj proaktivni in zavzeti.
Niso bili leni, ampak nekateri ljudje preprosto najbolje zaživijo v pisarni:
v dinamiki ekipe, strukturi, urejenosti okolja, “živem” ritmu … 🪗
(plus: nekaterim res pomaga občutek meje med delom in zasebnim življenjem)
Po drugi strani pa imamo tudi sodelavce, ki bi glede na naravo dela lahko brez težav remotali … ampak vztrajajo, da želijo pisarno.
In tudi to je legit.
💡 Moja poanta:
ne obstaja univerzalno pravilo, ker smo vsi različni — tudi podjetja.
Zato mi je smešno (in malo utrujajoče), ko se debate pavšalno razdelijo na:
“VSI morajo v pisarno.”
ali
“VSI morajo biti remote.”
Najboljše je najti način dela, ki posamezniku najbolj ustreza in je hkrati skladen s procesi podjetja.
To pa ni vedno način, ki je trenutno najbolj v trendu v poslovnem svetu.
Prvotno objavljeno na Eva Domijan Linkedin