Avtomatizacija je postala nekaj med svetim gralom in marketinško mantro. Vlak, na katerega želi vsak skočiti, ker tudi “vsi ostali to delajo”.
Skoraj vsak teden slišim: “Pri nas smo avtomatizirali procese.”
Potem pa pogledaš od blizu in pogosto vidiš eno od dveh resnic:
🖇️ Prva: avtomatizacija podjetju ni prinesla nobene dodane vrednosti. Rezultat je nekje med “meh” in “še slabše kot prej” — dokaz, da je nekatere stvari še vedno treba narediti ročno.
🖇️ Druga: pod avtomatizacijo razumejo to, da nekdo v podjetju občasno vpraša ChatGPT za nasvet. Spoštujem trud, ampak to je uporaba orodja, ne avtomatizacija.
Po drugi strani pa imam srečo, da na tem področju delam tudi z ekipami, ki niso niti najmanj tehnične, pa se avtomatizacije lotijo z odprtostjo in širino. Postavljajo vprašanja, dajejo predloge, razmišljajo ustvarjalno in iščejo načine, kako bi si lahko olajšali delo.
Resnična avtomatizacija je pragmatična, včasih celo dolgočasna. Ampak dela. In ko dela, se pozna: manj napora, manj napak, več časa za aktivnosti, ki dejansko premikajo posel naprej.
Če povzamem:
Avtomatizacija je več kot “buzzword” iz prezentacije za vodstvo. In presenetljivo pogosto jo najbolje posvojijo ravno tisti, od katerih tega ne bi pričakovali.
Prvotno objavljeno na Eva Domijan Linkedin