Stranka Levica je pred volitvami lansirala serijo plakatov, ki so … učinkoviti.
Nad njimi se zgraža vsa država.
To je šok, ker imajo slovenski politični plakati ponavadi učinek uspavala:
isti “template” že od leta 2005,
zamenja se le generični slogan in barva kravate.
Plakati Levice pa so dosegli nekaj, kar marketing redko uspe:
razjeziti ljudi ne le zaradi vsebine, ampak tudi zaradi tipografije.
Na plakatu vidimo tri različne fonte:
— v citatu se menjata serif in sans serif
— tretji font je v logotipu Levice
— naziv osebe na dnu plakata pa na prvi pogled izgleda celo kot četrti font, čeprav ni
In tu se zgodi dizajnerski paradoks:
🧠 ljudje niti ne znajo razložiti, kaj jih moti …
… ampak jih moti.
Obstaja eno staro, dolgočasno pravilo v dizajnu:
v enem vizualu največ dva fonta.
Vse ostalo je že skoraj politični program. 😄
Ampak če gledamo hladno marketinško:
Levica je zmagala v “attention economy”.
Danes ni fora, da bi plakat vsi odobravali.
Fora je, da ga nihče ne more ignorirati.
Z oblikovalskega vidika je torej kampanja odlična.
Dosegla je glavni cilj: da se o njej govori.
Prvotno objavljeno na Eva Domijan Linkedin